HDCP in EDID

EDID

»Osebna izkaznica«, ki jo zaslon pošlje viru s seznamom svojih zmožnosti – Vertex² vam jo omogoča prepisati.

Kaj je to?

EDID (Extended Display Identification Data) je 256-bajtna tabela, shranjena v vsakem zaslonu. Ko se vir poveže, prebere EDID, da izve podprte ločljivosti, frekvence osveževanja, barvne formate, podporo HDR/Dolby Vision in zvočne formate, ter temu ustrezno izbere svoj izhod. Če je EDID napačen ali nepopoln (zelo pogosto prek AV-sprejemnikov in matrik), vir preklopi na slabši format.

Zakaj je pomembno pri HDfury Vertex²

Upravljanje EDID je srce HDfury Vertex²: vsak od štirih vhodov lahko predstavi svoj EDID iz 100 tabel (10 mest po meri, 90 vnaprej pripravljenih), kopira EDID zaslona na TX0 ali TX1, uporabi varen fiksni EDID ali ga zgradi dinamično (Automix). Tako vsilite 4:4:4, vir zaklenete na 4K24, skrijete HDR, dodate Dolby Vision (LLDV) ali AV-sprejemnik prepričate, da televizor podpira Atmos.

Kako to uporabiti na Vertex²

Meni OLED → EDID MODE ali spletni strežnik → zavihek EDID: Copy TX0 / Copy TX1 / Fixed / Custom (spustni meni po vhodih) / Automix. Prenesite aktivni EDID katerega koli vrat, naložite svojo datoteko .bin v mesto po meri in pritisnite Send. Po spremembi EDID-a znova zaženite vir.

Sorodni pojmi

• EDID Automix — Vertex² samodejno zgradi EDID iz vaših priključenih zaslonov in zastavic, ki jih izberete.
• Mesta Custom EDID (1–10) in banka EDID — Deset uporabniških mest in 90 pripravljenih EDID-ov za vsak običajen scenarij.
• Hot plug (HPD), Rsense in +5 V — Signali rokovanja na kablu HDMI, ki viru povedo, da je zaslon prisoten.
• LLDV (Low-Latency Dolby Vision – Dolby Vision z nizko zakasnitvijo) — Dolby Vision, ki ga tonsko preslika predvajalnik in pošlje kot 12-bitni 4:2:2 – prek Vertex² uporaben na vsakem zaslonu HDR10.